Peter Velikonja O vladavini prava (Odzivi)

Peter Velikonja O vladavini prava (Odzivi)

  • 2 oktobra, 2020
  • Posted By ZZP

 

Premier Janez Janša je ob nastopu mandata poudaril dva temelja  oziroma ključna cilja te vlade : DECENTRALIZACIJA  IN DEBIROKRATIZACIJA

Sliši se kot bi brali program ZZP!

Do sedaj ( upam, da tudi zaradi prezasedenosti vlade)  pa žal nismo slišali veliko konkretnih predlogov vlade oz. njenih ministrov za uresničitev te vizije. Zlasti to velja za decentralizacijo države.

Nekaj več je predlogov na temo debirokratizacije države , kjer s predlogom za poenostavitev davčnih postopkov  izstopa g. Simič.

Žal pa v njegovem predlogu (kot za nas tipično) ni zaslediti nič o fiskalni decentralizaciji, ki je ključen element debirokratizacije in decentralizacije.

Z vidika debirokratizacije je pomemben tudi članek dr. Viktorja Avblja

’’Vladavina prava in ideologija: zakaj Slovenija ni kot Poljska in Madžarska.’’

Z vidika celovite debirokratizacije in decentralizacije je pomembna tudi decentralizirana in debirokratizirana vladavina prava. Ampak o tem, v prispevku ni ničesar- nasprotno: izgleda kot da bi bila vladavina prava sama sebi namen in cilj.

  1. Avbelj kot pravnik žal o vladavini prava napiše le: ”Edino zdravilo proti temu je vladavina prava. Vladavina prava v formalnem, vsebinskem in dejanskem smislu, ki pomeni nasprotje samovolje in arbitrarnosti. Vladavina prava, ki mora imeti primat nad vsako ideologijo in svetovnim nazorom ter politiko. Kajti samo dejanski obstoj vladavine prava je tisti, ki lahko zagotovi, da se o ideologiji,  o svetovnih nazorih, o politiki in interesih, ki nas razdvajajo, pošteno prepiramo in dogovorimo kot civilizirana družba. Samo vladavina prava vam omogoča, da živite kot človek enakovreden sočloveku, ne glede na vse naše in vaše medsebojne razlike.’’

Pri tem pozablja na ključni problem prava, zakone sprejema parlament to je vsakokratna politična opcija, ki je na oblasti. Vladavina prava v resnici avtomatično ne pomeni večje demokracije in blaginje sploh pa ne decentralizacija odločanja. Saj ima vladavina prava večjo težo v centraliziranih sistemih iz točno določenega vzroka (legalizirana koncentracija moči in oblasti) . V resnici  (v svojem bistvu)  pomeni zakonito vsiljevanje modela življenja oblastne manjšine in navidezno demokratičen nadzor nad ljudstvom. Od avtoritarnega režima se razlikuje le v toliko, da daje vtis pravičnosti, ker je sprejeta od legalnih predstavnikov ljudstva.

Napačno bi sicer bilo mnenje, da vladavina prava ne pomeni enega od stebrov blaginje, pravičnosti in varnosti. Vendar je dejanska blaginja odvisna od tega kdo piše in kdo sprejema zakone ter kašni so motivi , vizija in cilje skupin, ki so ključni dejavnik dejanske oblasti skozi sprejemanje zakonov.

Analiza v zgodovini uspešnih držav oz. razvojnih modelih pokaže, da PRAVO v uspešnem modelu razvoja blaginje in pravičnosti v nekem smislu ščiti tudi najšibkejše člene družbe vendar poudarjeno ščiti tiste, ki ustvarjajo novo dodano vrednost in so torej garant blaginje. V Rimu so imeli celo več glasov tisti sloji, ki so plačali največ davka.

Utemeljitev: revež ne bo branil Rima, Rim bo branil tisti, ki mu Rim omogoča dobro življenje.

V sodobnih uspešnih sistemih je z vidika pravne države pomembno, če ne ključno še to na katerem nivoju se sprejemajo zakoni (decentralizacija). Na najnižjem nivoju to je lokalni skupnosti se sprejemajo najbolj življenjski predpisi, ki jih prebivalstvo sprejema kot svoje, ker izražajo temeljne vrednote in mentaliteto (kaj je prav) te skupnosti. In obratno bolj kot je oddaljen zakonodajalec bolj so predpisi odtujeni in manj sprejeti kot pravični.

Drugi ključni problem je obseg normiranja (predpisovanja) modeli kjer vladavina prava temelji na predpostavki, nič ni dovoljeno kar ni izrecno kot tako predpisano. Pomeni togo zbirokratiziran model, ki zavira privatno pobudo, predpisuje dolge in zapletene postopke, kjer je postopek važnejši od dejstev in resnice. Večina primerov zaradi zapletenih postopkov tako zastara ali celo pade zaradi napak v postopku, ne zaradi tega ker bi nekdo bil dejansko nedolžen. Praktično je to raj za odvetnike.

Na ta način pade ugled pravosodja na najnižji nivo posledično pa tudi vere v vladavino prava. Država namesto omogočajoče države in podpornega sistema postane ovira razvoja. Tipičen tak primer ima pred nosom to je v Sloveniji.

Problem je v tem, da se taka država zaradi prenormiranosti spreminja v nepravno državo.

Zato večina ljudi ne pozna večine predpisov, saj se le ti stalno spreminjajo in so preobsežni zato se tudi ne ravna skladno s predpisi in jih ne sprejema kot svoje.

Ker ljudje večinoma sprejemamo delovanja sistema kot edino možnega, mediji pa načrtno ali pa zaradi pravnega in ekonomskega neznanja zamolčijo, da obstajajo in odlično delujejo .

Zato bi imel ključni programski cilj PV to je debirokratizacija (ki bi največ prispevala k vladavini prava) veliko več možnosti za uspeh, če bi njegovi svetovalci in koalicijski partnerji sploh razumeli, kaj to je.

Posledica stanja duha v odnosu na vladavino prava je ta da večina Slovencev sploh ne more dojeti kako najmanjši Švicarski kanton Uri z nekaj več kot 30.000 prebivalcev odlično deluje kot država. Po naših normah bi ta kanton za vladavino prava moral imeti toliko zakonov in predpisov, da bi se praktično večina prebivalci ukvarjala s pisanjem in spreminjanjem zakonodaje.

Zakaj je to možno, ker velja obratno pravno načelo: vse kar ni izrecno prepovedano je dovoljeno.

Govoriti o vladavini prava brez vsebinskega razmisleka kakšno vladavino prava in v čigavo dobro želimo ne more biti motivacija za doseganje kritične mase, ki bi se za vladavino prava sploh zavzemala.

Category

Leave a Comment

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja


* Checkbox GDPR is required

*

I agree