Mesec: junij 2025

V Italiji – Zelena luč senata za vrnitev pokrajin

V Italiji – Zelena luč senata za vrnitev pokrajin   Končna odobritev najbrž decembra ali v začetku leta 2026 Še en korak naprej k vrnitvi pokrajin. V torek, 27. maja, je večina v senatu glasovala o predlogu ustavnega zakona, ki spreminja posebni statut Dežele FJK. Za je glasovalo 85 senatorjev, proti jih je bilo 45, 10 se jih je vzdržalo. Minister za deželne zadeve in avtonomije Roberto Calderoli je ob tem komentiral, da “besedilo ni bilo spremenjeno in tako nadaljuje pot, ki jo je dežela močno zahtevala in predlagala parlamentu”. Med senatorji, ki so glasovali proti, je bila tudi senatorka DS Tatjana Rojc, ki je v izčrpnem poročilu v senatu povedala, da reforma vsebuje številne sporne točke. Spraševala se je, ali je treba imeti tri izvoljene organe ali morda ne bi bila boljša organizacija pod režijo dežele in v sodelovanju s posameznimi 215 občinami. Omenila je različne potrebe raznolikega območja, na katerem je zaradi razdrobljenosti upočasnjen razvoj, česar pa po mnenju senatorke ne bo rešila ponovna uvedba pokrajin. Med specifičnostmi teritorija je omenila tudi prisotnost slovenske narodne skupnosti, za katero naj bi bila ponovna uvedba pokrajin celo škodljiva. S tem pa se ne strinjajo predstavniki stranke Slovenska skupnost, od nekdaj branitelji pomembne ustanove, ki je opravljala dragoceno vlogo na območju. “Zeleno luč senata za ponovno uvedbo pokrajin v naši deželi ocenjujem nadvse pozitivno,” pravi deželni svetnik SSk Marko Pisani. Velja poudariti, da je stranka Slovenska skupnost od vsega začetka tega nesrečnega poglavja reforme odločno nasprotovala ukinitvi pokrajin in je bila edina, ki je zagovarjala to stališče. Takratni podpredsednik Deželnega sveta FJK Igor Gabrovec je med razpravami v deželnem svetu jasno povedal, da ukinitev pokrajin, ob odsotnosti širšega načrta za reformo krajevnih uprav, zmanjšuje pravice slovenske narodne skupnosti in krši mednarodne sporazume. “Presenečajo me izjave o tem, kako naj bi vračanje pokrajin škodilo narodnim in jezikovnim manjšinam,” nadaljuje Marko Pisani. “Menim namreč, da je ravno nasprotno: njihova ukinitev, predvsem tržaške in goriške ustanove, je predstavljala hud udarec ustaljenemu nivoju aktivne soudeležbe Slovencev pri upravljanju priznanega zgodovinskega naselitvenega prostora. Izkazalo se je, da je takratna izbira obubožala teritorij in osamila občinske upravitelje zlasti majhnih občin,” zaključuje deželni svetnik Slovenske skupnosti. Pobudo Fedrigove deželne uprave za ponovno uvedbo pokrajin je z veseljem pozdravil tudi deželni predsednik SSk Damijan Terpin, ki je o vrnitvi pokrajin in vlogi le-teh med drugim pred nedavnim spregovoril tudi v senatu. “Za marsikoga je to presenetljiv politični zasuk, po mnenju SSk pa gre le za dosledno nadaljevanje nove poti, ki jo je v odnosih do slovenske manjšine ubrala desnosredinska vlada. Nova klima se je jasno pokazala že ob zadnjem zelo uspešnem vladnem omizju v Rimu novembra 2023, nedvomno pa jo je utrdila vladna odločitev, da se na predlog ministra za šolstvo Valditare prekliče krčenje ravnateljskih mest na slovenskih šolah. Gre za zelo resne politične odločitve in pravcati zasuk desne sredine v odnosu do narodnih manjšin, h kateremu je nedvomno pripomogla dosedanja vloga Južnotirolske ljudske stranke v parlamentu,” pravi Terpin v tiskovnem sporočilu in obžaluje, da je senatorka Tatjana Rojc volila proti. “Spet se je žal pokorila navodilom Demokratske stranke, ki se je v obeh primerih nerazumljivo postavila po robu interesom Slovencev v Italiji,” je dodal Terpin in sklenil, da SSk zanimajo predvsem dobre, hitre in koristne rešitve za Slovence v Italiji, da stranka ne namerava gojiti ideoloških predsodkov do nikogar, zato se bo še naprej soočala z vsemi, ki so ji naklonjeni in pripravljeni na sodelovanje v dobro Slovencev v Italiji. V tem duhu se stranka lipove vejice tudi vključuje v razpravo z deželno večino o prihodnjem obsegu in ustroju novih pokrajin, predvsem pa o volilnem zakonu, na podlagi katerega bodo izbrani novi pokrajinski organi. Besedilo, ki je bilo prvič odobreno v poslanski zbornici 23. oktobra lani, je torej potrdil tudi senat, zdaj pa roma v drugo branje v poslansko zbornico, nato pa končno v potrditev v senatu. To je nujni postopek za vse zakone ustavnega pomena. Končno odobritev pričakujemo enkrat decembra ali najkasneje v začetku leta 2026.   Povzeto po zamejskem tedniku NOVI GLAS (4.6.2025)