NAŠA EKIPA ZA LOKALNE VOLITVE 2022
Volilna enota 1 (Tolmin, Žabče, Zadlaz Žabče, Tolminske Ravne, Zadlaz Čadrg, Čadrg):
1. Maja Kragelj, Tolmin
2. Dušan Lenarčič, Tolmin
3. Anja Bukudur, Tolmin
4. Damijan Sedej, Tolmin
5. Venceslav Lapanja, Tolmin
Volilna enota 2 (Kamno, Selce, Volarje, Selišče, Dolje, Gabrje, Zatolmin, Poljubinj, Prapetno, Ljubinj,
Sela nad Podmelcem, Volče, Čiginj, Kozaršče, Volčanski Ruti, Sela pri Volčah):
1. Aleš Kavčič, Ljubinj
2. Zvezdana Čarga Šavli, Volče
3. Dejan Konec, Volče
4. Lilijana Štokelj, Volčanski Ruti
5. Ivan Černe, Volarje
Volilna enota 3 (Most na Soči, Modrej, Modrejce, Postaja, Drobočnik, Gorenji Log, Kozmerice, Bača
pri Modreju, Grudnica, Idrija pri Bači, Tolminski Lom, Kanalski Lom, Dolgi Laz, Slap ob Idrijci, Roče,
Gorenja Trebuša, Dolenja Trebuša, Stopnik):
1. Miha Mlinar, Most na Soči
2. Marija Irma Bratuž, Gorenja Trebuša
3. Egon Pavšič, Slap ob Idrijci
4. Maja Sirk, Most na Soči
5. Emil Kovačič, Grudnica
Volilna enota 4 (Kneža, Logaršče, Klavže, Podmelec, Loje, Lisec, Temljine, Kneške Ravne, Podbrdo,
Bača pri Podbrdu, Petrovo Brdo, Trtnik, Porezen, Kuk, Stržišče, Znojile, Kal, Hudajužna, Obloke,
Grahovo ob Bači, Koritnica, Rut, Grant, Šentviška Gora, Prapetno Brdo, Polje, Daber, Zakraj, Gorski
Vrh, Bukovski Vrh, Pečine, Ponikve):
1. Klemen Grahelj, Ponikve
2. Majda Žefran, Grahovo ob Bači
3. Miran Kragelj, Kneža
4. Zorka Rejc, Gorski Vrh
5. Branko Kranjc, Ponikve
20. 11. GLASUJTE ZA SPREMEMBE – OBKROŽITE 9
NAŠA ZAVEZA
Podprli bomo vsak dober in izvedljiv predlog, idejo in zamisel, ne glede na to, kdo jih bo predlagal.
Hkrati pa bomo neusmiljeno nastavljali ogledalo vsem nerazumnim, potratnim in škodljivim odločitvam, še posebej takim, ki bodo plod političnega kupčkanja.
NAŠ PROGRAM – NAŠE VREDNOTE IN CILJI
OBČINO OBČANOM!
Vsi zaposleni na občini se morajo zavedati, da so tam zaradi nas, občanov.
Predolgo je bila samoumevna logika občinske uprave »v Tolminu to ni mogoče«, »zakoni tega ne dovoljujejo«, »ministrstvo bo temu nasprotovalo« in podobno. Posledično so nas občine z bolj prodornimi in angažiranimi upravami začele prehitevati po levi in desni. Od občinske uprave pričakujemo, da bodo vsi njeni zaposleni delovali proaktivno s ciljem v največji možni meri podpreti ideje in želje občanov. Kar ne pomeni, da mora občinska uprava pri svojem delu kršiti zakon, pač pa, da skuša pri pobudah občanov poiskati optimalno rešitev znotraj obstoječega zakonskega okvira – in ne narediti tisto, kar je najlažje, torej (brez obrazložitve) zavrniti predloge.
Občinske odločitve morajo biti usklajene z interesi občanov in ne prilagojene izbrancem, ki ga zanima samo finančni izplen.
Na prvem mestu pri delovanju občine morajo biti koristi najširšega obsega občanov. To velja tudi v primeru festivalov, ki se lahko izvajajo v takem obsegu, da niso pretirano moteči za prebivalce ter da hkrati ne degradirajo pretirano občutljivega območja, na katerem se izvajajo. Navedeno ne pomeni, da smo proti festivalom, zahtevamo pa, da so pravila jasno določena, v skladu zakonodajo ter za prebivalce in okolje vzdržna. Ne dovolimo, da se festivali organizirajo na plečih prebivalcev in pod pritiskom ozkega kroga dobičkarjev, ki so pripravljeni za svoje interese prodati okolje, v katerem živijo.
Turizem je pomembna dejavnost v občini in potrebno je poskrbeti, da bo njegov obseg obvladljiv in vzdržen tudi za občane ter da ga se bo dvignila njegova kvaliteta in ne zgolj kvantiteta
V naslednjih letih se bo tudi Tolmin, kot so se že druge turistično oblegane občine, soočil z obsegom turizma, ki bo postal neobvladljiv. Turizem je zato potrebno razvijati v smeri policentrične ponudbe – ne zgolj v Tolminu in okolici, temveč s poudarkom na širšem območju (Šentviška planota, Baška grapa). Zavedati se je potrebno, da turizem ni samo sobodajalstvo, ampak ponujanje celostnih doživetij, vključno s tistimi na področju kulturnega turizma, ki je trenutno potisnjen na rob turistične ponudbe.
Pitna voda, elektrika in internet ter preostala cestna in komunalna infrastruktura so osnovne dobrine, ki jih mora občina zagotoviti občanom. Ob koncu naslednjega mandata v občini ne sme več biti naselja, kjer to ni zagotovljeno v obsegu, ki je primeren življenju v 21. stoletju.
Medtem ko občina pri nekaterih projektih nerazumno in brezmejno troši javni denar (več o tem v okvirčku), na (pre)številnih delih občine še vedno niso na voljo osnovne dobrine, ki bi jih morala občina zagotavljati. Načrt razvojnih programov naj bo v prihodnje tako prvenstveno usmerjen tako, da bo imela osnovna infrastruktura prednost pred nadstandardom.
Pri vseh projektih, ki jih občina izvaja in načrtuje, zahtevamo podroben nadzor nad trošenjem javnih sredstev tako z vidika smiselnosti projekta kot njegove finančne zasnove.
Primer št. 1
Za investicije na Brajdi je bilo v zadnjih letih namenjenih 4,2 milijona EUR, pretežno iz občinskega proračuna. Medtem nekateri v občini še vedno (v 21. stoletju!) nimajo tekoče pitne vode, drugi pa ne možnosti dostopa do interneta. O bazenu v Tolminu pa lahko že nekaj desetletij le sanjamo.
Za primerjavo: mestna občina Nova Gorica je pokriti 25-metrski bazen zgradila za 6,5 milijona EUR, od tega je bilo za 2,7 milijona EUR sredstev iz občinskega proračuna, pol milijona EUR manj, kot je tolminski občinski proračun stala prenova in dozidava Brajde.
Primer št. 2:
Občina Tolmin načrtuje v Zalogu izgradnjo 7 neprofitnih stanovanj in muzejskega depoja, kar so za občino nedvomno pomembne in potrebne pridobitve. A to ne opravičuje razmetavanja z javnim denarjem. Cena izgradnje stanovanj (skupaj z stroškom nakupa objekta, ki se bo porušil) bo namreč več kot 240 tisoč EUR za vsako stanovanje!
Širši pogled – naj bo Goriška testna pokrajina.
Zavedamo se, da je razdrobljenost Slovenije na občine eden ključnih razlogov za vedno večjo koncentracijo moči v prestolnici, kar posledično pomeni tudi koncentracijo kapitala, poslovnih priložnosti in kvalitetnih delovnih mest. Zveza za Primorsko se je aktivno vključila v pripravo nove zakonodaje na področju pokrajin in zahteva, da se kot testna pokrajina vzpostavi pokrajina Goriška.
DO MLADIH IN STAREJŠIH PRIJAZNA OBČINA
Z namenom zagotoviti več zemljišč za gradnjo je potrebno:
– preveriti rabo vseh obstoječih zazidljivih zemljišč in po potrebi nekaterim spremeniti namembnost ter druga prekategorizirati v zazidljiva
– pregledati vsa zemljišča v javni lasti ter preveriti možnost (nad)gradnje s stanovanjskimi objekti (v javno-zasebnem partnerstvu)
– vzpostaviti program odkupovanja starih, zapuščenih objektov
Večni izgovor za to, da ni mogoče povečati obsega zazidljivih zemljišč, je, da so številna v občini neizkoriščena. Zahtevamo natančen pregled vseh zazidljivih zemljišč v občini ter smiselno upravljanje z njimi, pa tudi analizo možnosti izrabe stavbnih zemljišč, ki so v lasti občine. Hkrati naj se pospešeno začne upravljati z zapuščenimi propadajočimi stanovanjskimi objekti – občina naj poskrbi za odkup, ustrezno komunalno opremljanje (če je potrebno) in prodajo ali oddajo ciljni skupini, t.j. mladim družinam.
Občina naj zagotovi možnost menjave večjih stanovanj ali stanovanjskih hiš, ki so za starejše neprimerne in predrage za vzdrževanje, za manjše enote (z doplačilom). Večje stanovanjske enote naj se namenijo mladim družinam.
Številne stanovanjske enote (tako stanovanja kot hiše), predvsem na podeželju, so bile kupljene oziroma zgrajene za večgeneracijsko skupno bivanje, po odselitvi otrok pa so ostale starejšim osebam (pogosto vdovam oz. vdovcem), ki za njihovo vzdrževanje z nizkimi prejemki ne morejo učinkovito poskrbeti. Občina naj zato ponudi možnost menjave teh enot za manjše enote (stanovanja, varovana stanovanja ali skupnostno bivanje) z doplačilom, večje enote pa naj se ponudijo mladim družinam,
Poudarek naj bo na medgeneracijskem sodelovanju in druženju, prvenstveno prek medgeneracijskih centrov. Testno naj se izvede projekt Medgeneracijskega centra Pečine.
Številni medgeneracijski centri po Sloveniji dokazujejo, kako je mogoče izboljšati kvaliteto življenja ostarelih ter njihovo komunikacijo z mlajšimi generacijami. Občina Tolmin, kot na toliko drugih področjih, tudi na tem stopica na mestu, čeprav je na Šentviški planoti objekt, ki ga je tudi lokalno prebivalstvo prepoznalo kot idealnega za medgeneracijski center.
USTVARIMO POGOJE ZA GOSPODARSTVO
Naloga občine ni, da ustvarja delovna mesta, pač pa, da ustvari pogoje za gospodarstvo, da bo le-to lahko zaposlovalo.
Podjetniki sami najbolje vedo, kaj potrebujejo za razvoj svojih podjetij, kar posledično privede tudi do večje potrebe po zaposlenih. Gospodarstvo ne potrebuje občine, ki bo ustvarjala delovna mesta, ampak potrebuje pogoje, da bo lahko nemoteno poslovalo ter se širilo. Nesprejemljivo je, da podjetja bežijo iz občine, ker »doma« nimajo pogojev za širitev in nadaljnji razvoj. Zato zahtevamo, da se nemudoma pripravi dolgoročna strategija prostorskih pogojev za gospodarski razvoj občine, v kateri se bo jasno opredelilo, kakšnih dejavnosti si želimo v občini ter na katerih lokacijah se lahko razvijajo.
Tolmin naj postane eden od svetovnih centrov digitalnega nomadstva.
Zaradi svojih naravnih danosti in kvalitete življenja, ki jo lahko ponudi mladim družinam, je Tolminska idealna lokacija za digitalne nomade. Na tem področju v občini ni nobenih aktivnosti, pa čeprav so digitalni nomadi tisti zaposleni, ki imajo nadpovprečne prihodke in svetovnonazorsko širino, po svetu pa so številni tolminski rojaki, ki bi zlahka promovirali Tolminsko kot idealno lokacijo za digitalne nomade (na primer na Univerzi v Južni Kaliforniji, v CERN-u, (so)ustanovitelj številnih uspešnih start-upov …). Predlagamo, da se po zgledu hrvaškega projekta INOMAD.WORLD tak projekt vzpostavi tudi na Tolminskem, idealna lokacija zanj pa je Strelišče.
Prihodnost je zelena in Tolmin bo njen sestavni del – 17.11. iz Tolmina svojo pot po Evropi začne avtobus z vodikovim pogonom.
Poudarek Tolminske in celotne Dežele žive vode je na ekologiji in ekološkem načinu življenja, zato smo v dogovoru s partnerji projekta Vodikova dolina Severnega Jadrana dosegli, da bo prav Tolmin izhodiščno mesto, kjer bo svojo promocijsko pot po Evropi (vse do Latvije) 17. novembra začel avtobus s pogonom na vodik. Prihodnost je zelena in mi jo že živimo!
Tolminska kot zgled ekološkega kmetijstva.
Tolminska nudi zelo dobre pogoje za razvoj ekološkega kmetijstva, ker je za razliko od bližnjih območij še povsem »neonesnažena« z monokulturami. Naloga občine je, da poskrbi za celovito ter enovito promocijo, sodelovanje med ponudniki in izmenjavo dobrih praks.
PREBUDITEV KULTURE!
Kultura oblikuje in bogati človeka. Ponosni smo, da je Tolminska rodila velikane slovenske pisane besede, pisatelje Ivana Preglja, Cirila Kosmača in Saše Vuga.
Naša naloga je, da poskrbimo za dostojno predstavitev življenja in dela dveh mostarskih kulturnikov, pisateljev Ivana Preglja in Saše Vuga. Pričakujemo, da se bo v z občinskimi sredstvi odkupljenem prostoru na Mostu na Soči obnovilo in uredilo spominsko sobo. Prostor pa naj ne bo namenjen le predstavitvi kulturnikov, ampak naj bo to hkrati tudi prostor za kulturna srečanja in medgeneracijska druženja.
Kulturna dediščina – naše bogastvo!
Izjemna posoška kulturna dediščina, predvsem arheološka dediščina, je še vedno premalo prepoznavna. Poskrbimo, da Most na Soči – biser posoške starožitnosti, postane center kulturnega turizma.
20. 11. GLASUJTE ZA SPREMEMBE – OBKROŽITE 9
