avgust 2025 – Zveza za Primorsko

Pokrajine, slaba vest poslancev?

(POGLED) Razmišljanje Dušana Radonjiča: (Zasl. prof. dr. Dušan Radonjič) 11.06.2025 Ali je normalno, da je v Ljubljani skoraj četrtina vseh delovnih mest v Sloveniji? Da se samo iz Maribora tja vsak dan vozi skoraj 10.000 ljudi? Najprej se moram opravičiti bralcem, da ponovno “težim” s problematiko pokrajin, saj je to že moj šesti članek o tem. Toda moral sem ponovno spregovoriti, kajti takšno ignoriranje Ustave Republike Slovenije, kot jo izvajajo od ljudstva izvoljeni poslanci, presega moje potrpljenje. Pa najbrž ne samo mojega. Ob koncu januarja prejšnjega leta je namreč v državnem svetu potekala razprava o ustanavljanju pokrajin, toda ocena uspešnosti te razprave je bila negativna. Ali drugače, ustanavljanje pokrajin se praktično ni premaknilo iz obstoječega stanja. Vsi, ki spremljamo skorajda neverjetno centralizacijo v naši državi, vemo, da ta ne more prispevati k enakomernosti razvoja posameznih delov Slovenije. In prav to bi morala biti stimulacija poslancem (na vseh ravneh), da ne bi bil 143. člen Ustave Republike Slovenije le formalno upoštevan, temveč tudi realiziran. Je to res slepota? Ali pa za njo stojijo diktati političnih strank, ki ne želijo delnega prenosa oblasti iz centra na pokrajine, ker bi se jim s tem zmanjšala njihova politična moč? Pred dobrima dvema letoma sem na centralizacijo države javnost opozoril s konkretnimi številkami, ki so, vsaj zame, skrb vzbujajoče. Ali je normalno, da je bilo v Ljubljani takrat kar 26,4 odstotka vseh delovnih mest v Sloveniji? Da se je iz Maribora v Ljubljano dnevno vozilo na delo prek 9600 ljudi in da se je iz Prekmurja v Ljubljano dnevno vozilo več kot 3200 ljudi? O tem, koliko ljudi se je vozilo na delo v Ljubljano iz drugih delov Slovenije, takrat nisem imel podatkov. Gotovo jih ni bilo malo, kar potrjuje dejstvo o dnevnih zastojih na vseh vpadnicah v Ljubljano. Namesto da bi politiki razmislili tudi o drugih posledicah centralizacije države, so kot rešitev perečega problema pomislili na širitev obstoječih obvoznic in celo na gradnjo nove obvoznice okoli Ljubljane, kot je to bilo predstavljeno celo na televiziji. Med drugim je bil predstavljen tudi podatek, da se sedaj v Ljubljano pripelje dnevno kar 11.000 avtomobilov več kot pred desetimi leti. Centralizacijo države potrjuje tudi število raznih komisij, ki jih je bilo predlani 274, lani pa celo 314. Gre seveda za komisije birokratskega aparata Slovenije, ki zaposlujejo določeno število ljudi in davkoplačevalce stanejo nemalo denarja. Očitno so vse vlade skupaj z Državnim zborom Republike Slovenije ignorirale prvi člen Ustave Republike Slovenije, posledično pa tudi 143. člen, pri čemer je prevladal interes političnih strank, da o drugih individualnih interesih ne govorim. Birokratizacija namreč nikoli ni ignorirala določenih vplivnih posameznikov, ki so pri tem videli le svoje osebne interese, saj je za to več kot dovolj primerov iz preteklosti. Toda vrnimo se k problematiki pokrajin. Če se ozremo v države, ki nas obkrožajo (in tudi širše), bomo ugotovili, da imajo vse definirane pokrajine kot dele celovitega teritorija države. In bistvo teh je, da so nosilke razvoja svoje države. Del centralne oblasti se prenese na pokrajine, ki ob pomoči države (centra) definira svoje razvojne cilje, strategijo in taktiko njegovih razvojnih ukrepov. V tem smislu predvideva 143. člen naše ustave štiri zakone, ki naj bi zagotovili delovanje pokrajin kot samostojnih enot, seveda v povezavi z državo in občinami. Toda v vseh treh desetletjih obstoja naše države so vlade in poslanci v državnem zboru očitno pozabili na ustavo kot temeljni dokument države. Res pa je, da je delovna skupina državnega sveta pred dobrim letom pripravila predlog o pokrajinah, kjer so Slovenijo dobesedno razkosali na petnajst pokrajin in dali Ljubljani poseben status pokrajine. Več kot očitno pa je, da je delovna skupina pri tem povsem ignorirala etnične značilnosti posameznih predelov Slovenije, ki so po mojem izhodiščni dejavnik za definiranje pokrajin in ki so nedvomno neprecenljivo kulturno bogastvo Slovenije. Ali smemo pri definiranju pokrajin odmisliti razliko med posameznimi geografskimi deli države, kot so navade, običaji, jezikovna narečja, folklora, kulinarika, zgodovinska dejstva, pa celo geografske in klimatske razlike? “Nikoli ne slišimo toliko neresnic kot pred volitvami, med vojno in po lovu.” Ne, prav ti in še ostali etnografski dejavniki pomenijo tradicijo, ki sočasno pomeni nacionalno kulturno bogastvo posameznih delov države, kar pa bi bilo s sprejetjem omenjenega predloga državnega sveta porušeno. Prav na podlagi omenjenih etničnih značilnostih lahko govorimo o naslednjih pokrajinah: Gorenjska, Dolenjska, Štajerska, Koroška, Prekmurje ter primorsko-notranjska pokrajina, kjer dopuščam možnost, da prebivalci tega dela države sami odločijo, ali bi bilo smiselno, da sta to lahko tudi dve pokrajini. Torej šest, največ sedem pokrajin, kar razumejo celo osnovnošolci. Je pa res, da sta v ozki korelaciji čim večje število pokrajin in finančni interes posameznikov, ki v večjem številu pokrajin vidijo večje možnosti za polnjenje svojih žepov, saj se število in vrste pravnih aktov multiplicira s številom pokrajin. Pravilno definiranje pokrajin nima samo prej navedenih prednosti, temveč te pomenijo tudi doseganje večje demokratičnosti v duhu prvega člena Ustave Republike Slovenije. Namreč ob spremembi volilnega sistema, kar je nujno potrebno, bi v državni zbor prišli iz pokrajin izvoljeni poslanci, ne pa samo poslanci, ki jih po sedanjem volilnem sistemu določijo posamezne stranke tudi takrat, kadar dobijo manj glasov volivcev od protikandidata. S tem pa je volja volivcev izigrana. Tudi odpoklica poslanca iz objektivnih razlogov ne poznamo, kar pa je povezano s pravili poslanske etike. Z določenim olajšanjem pa sem 18. marca prejšnjega leta v časniku Večer prebral mnenje strokovnjakov, da se vendarle približujemo številu osem pokrajin, kar je blizu mojim dosedanjim predlogom. Naj zaključim ta prispevek s ponovnim apelom za vse politične stranke, zlasti pa za vlado, da v zvezi z ustanavljanjem pokrajin čim prej pripravijo ustrezen projekt ustanavljanja pokrajin, definirajo posamezne faze tega projekta, znotraj posameznih faz projekta pa tudi posamezne procese. Svetujem pa jim, da pri tem poiščejo pomoč pri strokovnjakih za projektni in procesni management na EPF Univerze v Mariboru ali na EF Univerze v Ljubljani, saj je več kot evidentno, da tega do sedaj politične stranke same niso bile sposobne realizirati, pri čemer nisem zasledil njihove slabe vesti. In ker nove volitve niso več zelo daleč, naj bi posamezne politične stranke glede svojih predvolilnih obljub, med katere sodi tudi spoštovanje Ustave RS in s tem tudi njenega 143. člena, upoštevale Bismarkovo misel: “Nikoli ne slišimo toliko neresnic kot pred volitvami, med vojno in

GORIŠKA TESTNA POKRAJINA, ZDAJ !

Peter Velikonja, predsednik Programskega sveta ZZP: “V zadnjem času se v Sloveniji pojavlja vse več gibanj, ki utrjujejo prepričanje, da bi pokrajine , v kolikor bi bile organizirane po načelu vitkosti (in ne bi ustvarjale nove birokracije), lahko bistveno prispevale k omilitvi dveh ključnih problemov Slovenije : kritičnega upadanja prebivalstva (zlasti izven Ljubljanskih občin) in slabšanja starostne strukture pretirane birokratizacije in predpisovanja na nivoju EU in države Ta načela so zajeta v predlogu programskega sveta ZZP o organizaciji in nalogah pokrajinskih služb Severno Primorske ( Goriške) testne pokrajin. Uresničenje v predlogu predstavljenega modela bo zagotovilo, da pokrajine ne bodo postale le še ena plast birokracije, temveč bodo delovale kot pospeševalke razvoja, ki so blizu ljudem in gospodarstvu ter učinkovito izkoriščajo obstoječe vire.” PREDLOG ORGANIZACIJE GORIŠKE POKRAJINE (NAČELA VITKE, FLEKSIBILNE IN OMOGOČUJOČE UPRAVE) UVOD Izhajajoč iz načel zmanjšanja birokracije, prekomernega normiranja in dušenja kreativnosti, predlagamo model organizacije Goriške (testne)pokrajine, ki bo temeljil na maksimalni izkoriščenosti obstoječih struktur in na vitkem, projektno usmerjenem pristopu. Cilj je preprečiti dodatno centralizacijo in zagotoviti, da pokrajine ne zmanjšujejo pristojnosti občinam, temveč jih krepijo. I. TEMELJNA IZHODIŠČA 1.1 Vzpostavitev vitke in minimalne pokrajinske administracije na sedežu pokrajine Osrednji pokrajinski organ bo imel predvsem strateško, koordinativno in nadzorno vlogo, z zelo omejenim številom stalno zaposlenih. 1.2 Nadgradnja obstoječih Upravnih enot (UE) v regionalne operativne centre UE v Novi Gorici, Ajdovščini, Idriji in Tolminu postanejo ključne točke za izvajanje večine operativnih nalog pokrajine, s čimer se ohranja decentralizacija in dostopnost za občane. 1.3 Decentralizacija razvojnih in investicijskih nalog na občinsko raven Namesto koncentracije teh nalog na sedežu pokrajine, se bodo razvojne službe locirale neposredno v občinah z nadgradnjo obstoječih oddelkov za razvoj in investicije, s čimer se prepreči konflikt interesov z nadzornimi funkcijami. 1.4 Prioriteta zunanjega izvajanja specialističnih nalog Za kompleksne ali obsežne naloge, ki ne zahtevajo stalne zaposlitve, se bo uporabljal projektni pristop in najemanje zunanjih strokovnih institucij ali posameznikov, plačanih po učinku. Predlagana organizacijska struktura za Goriško pokrajino sledi v nadaljevanju v poglavjih II., III., IV. In V. Poglavje VI. pa povzema prednosti predlaganega modela Goriške pokrajine. II. POKRAJINSKA UPRAVA (na sedežu pokrajine – Nova Gorica): 2.1 Namen Strateško vodenje, koordinacija, finančni in pravni nadzor. 2.2 Struktura in naloge Pokrajino tvorita dva osnovna organa: – Pokrajinski svet in – Izvršilni organ. Naloga Pokrajinskega sveta je politično vodenje in sprejemanje odločitev. Naloga Izvršilnega organa je operativno izvajanje nalog. Sestavljen je iz sledečih oddelkov: a) Oddelek za strategijo in razvojno načrtovanje Naloge: priprava regionalne razvojne strategije, povezovanje z nacionalnimi in EU strategijami, spremljanje kazalnikov. Oddelek tvori zelo majhna ekipa, npr. 5-7 zaposlenih, in po en predstavnik iz obstoječih razvojnih agencij (RRA Severne Primorske, ROD, ICRA in Posoški razvojni center). b) Oddelek za finance in proračun Naloge: upravljanje pokrajinskega proračuna, računovodstvo, finančni nadzor. Tvori ga 5-7 zaposlenih. c) Oddelek za pravne zadeve in splošno upravo Naloge pravna podpora, usklajevanje zakonodaje, kadrovske zadeve za osrednjo upravo. Sestavlja ga npr. 3-5 zaposlenih. 2.3 Število zaposlenih Pokrajinsko upravo tvori skupaj približno 15-25 visoko kvalificiranih stalno zaposlenih. Ti zaposleni se osredotočajo na vodenje in koordinacijo, ne na operativno izvedbo. III. UPRAVNE ENOTE (UE) KOT REGIONALNI OPERATIVNI IN SERVISNI CENTRI 3.1 Namen Izvajanje operativnih nalog, ki se prenašajo iz države, ter zagotavljanje storitev občanom in podjetjem neposredno v lokalnem okolju. 3.2 Struktura in naloge: 3.2.1 Obstoječe naloge Obstoječe naloge upravnih enot ostanejo (izdajajo osebnih izkaznic, potnih listin, prijava bivališča, izdajanje vozniških dovoljenj, registracije vozil, prijave in sklenitve zakonskih zvez, izdajanje odločb o spremembi osebnega imena, izdajanje izpiskov in potrdil iz matičnega in drugih registrov, overjanje listin, izdajanje digitalnih potrdil, prijava rojstva ali smrti, postopki priznanja očetovstva, izdaja dovoljenj za javne prireditve, izdaja orožnih listin, potrjevanje podpor volivcev, odločanje o statusu in pravicah vojaških in civilnih invalidov, vojnih veteranov in žrtev vojnega nasilja, izdajanje gradbenih in uporabnih dovoljenj ter dovoljenj za legalizacijo objektov, za poseg v naravo, izdajanje odločb o razlastitvi in o omejitvi lastninske pravice, izdajanje odločb o vrnitvi razlaščenih nepremičnin, izdajanje odločb o zaščitah kmetij, statusu kmeta, in druge obstoječe naloge). To ohranja sedanje število zaposlenih v upravnih enotah. 3.2.2 Prevzem regionalnih operativnih nalog: a) Podpora pri prometni infrastrukturi: Koordinacija vzdrževanja regionalnih cest, urejanje cestnega prometa, izdaja dovoljenj za posege na regionalnih cestah. b) Operativno varstvo okolja: Izvajanje nekaterih nadzornih in administrativnih nalog na področju okolja (npr. monitoring, evidence). c) Koordinacija javnih služb na regionalni ravni: Administrativna podpora za koordinacijo med zdravstvenimi domovi, srednjimi šolami, vrtci (ne neposredno upravljanje, temveč usklajevanje virov in potreb). č) Regionalna stanovanjska in socialna politika: Izvajanje administrativnih postopkov in usklajevanje na terenu. d) IT podpora za pokrajino: Operativno vzdrževanje IT sistemov pokrajine na terenu. 3.3 Število zaposlenih: Pomembno je poudariti, da bi šlo za vitko organizacijo, kar pomeni, da bi bilo število zaposlenih posledično takšnemu cilju minimalno nujno potrebno, kot sledi v nadaljevanju. a) UE Nova Gorica: obstoječim pribl. 75 zaposlenim bi se pridružilo pribl. 15-20 novih/prenesenih iz državnega nivoja za izvajanje regionalnih operativnih nalog. b) UE Ajdovščina, UE Idrija in UE Tolmin: obstoječim skupaj pribl. 80 zaposlenim v vseh treh upravnih enotah bi se pridružilo pribl. 5-10 novih/prenesenih za izvajanje regionalnih operativnih nalog v vsaki od navedenih treh upravnih enot. Skupaj v vseh upravnih enotah bi za potrebe pokrajinskih nalog dodatno zaposlili od 30-50 novih/prenesenih zaposlenih iz občin in iz države, ki se bi pridružili obstoječim ekipam v upravnih enotah. IV. POKRAJINSKE SLUŽBE ZA RAZVOJ IN INVESTICIJE (LOCIRANE PO OBČINAH) 4.1 Namen Neposredna podpora občinam in lokalnim deležnikom pri razvojnih projektih in privabljanju investicij. Preprečevanje konflikta interesov (razvoj vs. nadzor). 4.2 Struktura in naloge: Večje občine, to so občine Ajdovščina, Idrija, Nova Gorica in Tolmin, bodo imele skupne službe z več manjšimi občinami. V Goriški pokrajini bodo imele naštete štiri večje občine v okviru obstoječih oddelkov za razvoj in investicije eno ali več zaposlenih oseb, ki bodo del pokrajinske razvojne službe. Te osebe bodo plačane iz pokrajinskega proračuna, a bodo fizično in funkcionalno delovale znotraj občinskih uprav. Glavne naloge pokrajinske službe za razvoj in investicije, locirane po

Mesec: avgust 2025

Pokrajine, slaba vest poslancev?

GORIŠKA TESTNA POKRAJINA, ZDAJ !