- 05 302 48 11
- info@zvezazaprimorsko.si
- ZZP Facebook
- ZZP Twitter
- ZZP YouTube

Peter Velikonja, predsednik Programskega sveta ZZP:
“V zadnjem času se v Sloveniji pojavlja vse več gibanj, ki utrjujejo prepričanje, da bi pokrajine , v kolikor bi bile organizirane po načelu vitkosti (in ne bi ustvarjale nove birokracije), lahko bistveno prispevale k omilitvi dveh ključnih problemov Slovenije :
Ta načela so zajeta v predlogu programskega sveta ZZP o organizaciji in nalogah pokrajinskih služb Severno Primorske ( Goriške) testne pokrajin. Uresničenje v predlogu predstavljenega modela bo zagotovilo, da pokrajine ne bodo postale le še ena plast birokracije, temveč bodo delovale kot pospeševalke razvoja, ki so blizu ljudem in gospodarstvu ter učinkovito izkoriščajo obstoječe vire.”
(NAČELA VITKE, FLEKSIBILNE IN OMOGOČUJOČE UPRAVE)
UVOD
Izhajajoč iz načel zmanjšanja birokracije, prekomernega normiranja in dušenja kreativnosti, predlagamo model organizacije Goriške (testne)pokrajine, ki bo temeljil na maksimalni izkoriščenosti obstoječih struktur in na vitkem, projektno usmerjenem pristopu. Cilj je preprečiti dodatno centralizacijo in zagotoviti, da pokrajine ne zmanjšujejo pristojnosti občinam, temveč jih krepijo.
I. TEMELJNA IZHODIŠČA
1.1 Vzpostavitev vitke in minimalne pokrajinske administracije na sedežu pokrajine
Osrednji pokrajinski organ bo imel predvsem strateško, koordinativno in nadzorno vlogo, z zelo omejenim številom stalno zaposlenih.
1.2 Nadgradnja obstoječih Upravnih enot (UE) v regionalne operativne centre
UE v Novi Gorici, Ajdovščini, Idriji in Tolminu postanejo ključne točke za izvajanje večine operativnih nalog pokrajine, s čimer se ohranja decentralizacija in dostopnost za občane.
1.3 Decentralizacija razvojnih in investicijskih nalog na občinsko raven
Namesto koncentracije teh nalog na sedežu pokrajine, se bodo razvojne službe locirale neposredno v občinah z nadgradnjo obstoječih oddelkov za razvoj in investicije, s čimer se prepreči konflikt interesov z nadzornimi funkcijami.
1.4 Prioriteta zunanjega izvajanja specialističnih nalog
Za kompleksne ali obsežne naloge, ki ne zahtevajo stalne zaposlitve, se bo uporabljal projektni pristop in najemanje zunanjih strokovnih institucij ali posameznikov, plačanih po učinku.
Predlagana organizacijska struktura za Goriško pokrajino sledi v nadaljevanju v poglavjih II., III., IV. In V. Poglavje VI. pa povzema prednosti predlaganega modela Goriške pokrajine.
II. POKRAJINSKA UPRAVA (na sedežu pokrajine – Nova Gorica):
2.1 Namen
Strateško vodenje, koordinacija, finančni in pravni nadzor.
2.2 Struktura in naloge
Pokrajino tvorita dva osnovna organa:
– Pokrajinski svet in
– Izvršilni organ.
Naloga Pokrajinskega sveta je politično vodenje in sprejemanje odločitev. Naloga Izvršilnega organa je operativno izvajanje nalog. Sestavljen je iz sledečih oddelkov:
Naloge: priprava regionalne razvojne strategije, povezovanje z nacionalnimi in EU strategijami, spremljanje kazalnikov. Oddelek tvori zelo majhna ekipa, npr. 5-7 zaposlenih, in po en predstavnik iz obstoječih razvojnih agencij (RRA Severne Primorske, ROD, ICRA in Posoški razvojni center).
Naloge: upravljanje pokrajinskega proračuna, računovodstvo, finančni nadzor. Tvori ga 5-7 zaposlenih.
Naloge pravna podpora, usklajevanje zakonodaje, kadrovske zadeve za osrednjo upravo. Sestavlja ga npr. 3-5 zaposlenih.
2.3 Število zaposlenih
Pokrajinsko upravo tvori skupaj približno 15-25 visoko kvalificiranih stalno zaposlenih. Ti zaposleni se osredotočajo na vodenje in koordinacijo, ne na operativno izvedbo.
III. UPRAVNE ENOTE (UE) KOT REGIONALNI OPERATIVNI IN SERVISNI CENTRI
3.1 Namen
Izvajanje operativnih nalog, ki se prenašajo iz države, ter zagotavljanje storitev občanom in podjetjem neposredno v lokalnem okolju.
3.2 Struktura in naloge:
3.2.1 Obstoječe naloge
Obstoječe naloge upravnih enot ostanejo (izdajajo osebnih izkaznic, potnih listin, prijava bivališča, izdajanje vozniških dovoljenj, registracije vozil, prijave in sklenitve zakonskih zvez, izdajanje odločb o spremembi osebnega imena, izdajanje izpiskov in potrdil iz matičnega in drugih registrov, overjanje listin, izdajanje digitalnih potrdil, prijava rojstva ali smrti, postopki priznanja očetovstva, izdaja dovoljenj za javne prireditve, izdaja orožnih listin, potrjevanje podpor volivcev, odločanje o statusu in pravicah vojaških in civilnih invalidov, vojnih veteranov in žrtev vojnega nasilja, izdajanje gradbenih in uporabnih dovoljenj ter dovoljenj za legalizacijo objektov, za poseg v naravo, izdajanje odločb o razlastitvi in o omejitvi lastninske pravice, izdajanje odločb o vrnitvi razlaščenih nepremičnin, izdajanje odločb o zaščitah kmetij, statusu kmeta, in druge obstoječe naloge). To ohranja sedanje število zaposlenih v upravnih enotah.
3.2.2 Prevzem regionalnih operativnih nalog:
č) Regionalna stanovanjska in socialna politika: Izvajanje administrativnih postopkov in usklajevanje na terenu.
3.3 Število zaposlenih:
Pomembno je poudariti, da bi šlo za vitko organizacijo, kar pomeni, da bi bilo število zaposlenih posledično takšnemu cilju minimalno nujno potrebno, kot sledi v nadaljevanju.
Skupaj v vseh upravnih enotah bi za potrebe pokrajinskih nalog dodatno zaposlili od 30-50 novih/prenesenih zaposlenih iz občin in iz države, ki se bi pridružili obstoječim ekipam v upravnih enotah.
IV. POKRAJINSKE SLUŽBE ZA RAZVOJ IN INVESTICIJE (LOCIRANE PO OBČINAH)
4.1 Namen
Neposredna podpora občinam in lokalnim deležnikom pri razvojnih projektih in privabljanju investicij. Preprečevanje konflikta interesov (razvoj vs. nadzor).
4.2 Struktura in naloge:
Večje občine, to so občine Ajdovščina, Idrija, Nova Gorica in Tolmin, bodo imele skupne službe z več manjšimi občinami. V Goriški pokrajini bodo imele naštete štiri večje občine v okviru obstoječih oddelkov za razvoj in investicije eno ali več zaposlenih oseb, ki bodo del pokrajinske razvojne službe. Te osebe bodo plačane iz pokrajinskega proračuna, a bodo fizično in funkcionalno delovale znotraj občinskih uprav.
Glavne naloge pokrajinske službe za razvoj in investicije, locirane po občinah, bodo sledeče.
č) Promocija investicijskih priložnosti v občinah znotraj pokrajine: sodelovanje z zunanjimi strokovnjaki za specifične projekte (npr. priprava razpisne dokumentacije, študije izvedljivosti).
4.3 Število zaposlenih: Glede na število občin v Goriški regiji in njihovo velikost, ocenjujemo potrebo po približno 20-30 zaposlenih na celotni pokrajini, razpršenih po občinah. To so pretežno novi kadri ali preneseni iz sedanjih regionalnih razvojnih agencij, ki so zdaj bolj neposredno vključeni v občinsko okolje.
V. POVZETEK ŠTEVILA ZAPOSLENIH ZA GORIŠKO POKRAJINO (OCENA PO VITKEM MODELU)
– Pokrajinska uprava (Nova Gorica): 15-25 zaposlenih
– Dodatni kadri v upravnih enotah za regionalne operativne naloge: 30-50 zaposlenih (ki se pridružijo obstoječim pribl. 155 zaposlenim v upravnih enotah Nova Gorica, Ajdovščina, Idrija in Tolmin)
– Pokrajinske službe za razvoj in investicije (po občinah): 20-30 zaposlenih
SKUPAJ NOVIH/DODATNIH KADROV V POKRAJINI (brez obstoječih nalog upravnih enot): približno 65-105 zaposlenih.
Skupno število zaposlenih v pokrajinski strukturi (vključno z operativnimi deli v upravnih enotah): približno 220-300 zaposlenih.
IV. PREDNOSTI PREDLAGANEGA MODELA ORGANIZACIJE POKRAJINE
Prednosti predlaganega modela organizacije Goriške pokrajine so številne. Navajamo jih v nadaljevanju.
Z minimalno osrednjo administracijo in prenosom operativnih ter razvojnih nalog na obstoječe, okrepljene, a še vedno lokalno prisotne strukture.
Zanašanje na projektno delo in zunanje izvajanje zmanjšuje fiksne stroške in omogoča hitro prilagajanje potrebam.
Občani in podjetja ohranjajo točke stika v svojih regijah (UE) in občinah, storitve pa so bližje uporabnikom.
Z jasnim ločevanjem razvojnih in nadzornih funkcij se preprečujejo konflikti interesov in pospešuje izvedba projektov.
Občine so neposredno vključene v razvojne procese pokrajine, s čimer se zmanjša bojazen pred dodatno centralizacijo in krepi njihova vloga pri črpanju sredstev in razvoju.
Plačevanje zunanjih strokovnjakov po dejansko opravljenem delu namesto vzdrževanja obsežne stalne administracije.
Takšen model bi zagotovil, da pokrajine ne postanejo le še ena plast birokracije, temveč resnično delujejo kot pospeševalci razvoja, ki so blizu ljudem in gospodarstvu, ter učinkovito izkoriščajo obstoječe vire.