maj 2026 – Zveza za Primorsko

ZZP: Čas je za močne pokrajine, manj birokracije in vrnitev odločanja ljudem

Pri ZZP poudarjamo, da delujemo tudi kot civilno gibanje in, da smo v tem smislu aktivnejši in vsebinsko močnejši kot kadar koli prej. Ne ukvarjamo se s praznim politikantstvom, temveč pripravljamo konkretne zakonodajne predloge za decentralizacijo države, zmanjšanje birokracije in razvoj slovenskega podeželja. Zavzemamo se za ustanovitev močnih podjetniških podpornih centrov v regijah in občinah, kjer ljudje in podjetniki dejansko ustvarjajo. Menimo, da mora država dosledno uveljaviti evropsko načelo sorazmernosti ter zmanjšati administrativna bremena za male skupnosti, društva in podjetja. Predlagamo regionalno organizacijo zdravstva, da bodo osnovne zdravstvene storitve dostopne ljudem tudi izven velikih urbanih središč. Zavzemamo se za davčne olajšave in 0 % DDV za zadruge, socialna podjetja in lokalno samooskrbo, saj je to ključ za oživitev podeželja. Podpiramo uvedbo »testne pokrajine« in finančno decentralizacijo, ker mora več sredstev ostati v regijah, kjer nastaja gospodarska vrednost. Verjamemo, da so socialna podjetja in zadružništvo pomemben odgovor na demografski zlom in osamljenost starejših na podeželju. Vse naše pobude nastajajo v sodelovanju z ljudmi na terenu, z lokalnimi skupnostmi, kmeti in zadrugami. Pri ZZP želimo vrniti odločanje in razvojne možnosti ljudem v regijah ter graditi bolj pravično, povezano in decentralizirano Slovenijo. 👉 Želite izvedeti več? GIBANJE ZZP OSTREJE IN AKTIVNEJE KOT KDAJ KOLI PREJ: Z neposrednimi sistemskimi predlogi nad centralizacijo in birokracijo Uvodnik spletne strani / ZZP kot Civilno gibanje za decentralizacijo in demografijo Slišati je bilo glasove, da so civilna gibanja in regionalne pobude utihnile. Naš odgovor je jasen: Zveza za Primorsko (ZZP) je v svojem jedru, kot izvorno gibanje za blaginjo naših ljudi, aktivnejša in vsebinsko močnejša kot kadar koli prej. Ne izgubljamo časa s politikantstvom. Delujemo neposredno in mimo reflektorjev tam, kjer se bije bitka za preživetje slovenskega podeželja in regij – pri pripravi konkretnih, neposrednih in strokovnih zakonodajnih predlogov, ki jih naslavljamo neposredno na pristojne državne organe. Naše ključno vodilo ostaja: decentralizacija, radikalno zmanjšanje birokracije in takojšnji ukrepi za reševanje demografskega zloma slovenskega podeželja. Državi in pristojnim ministrstvom smo v zadnjem obdobju predložili paket ključnih sistemskih pobud za dejansko udejanjanje regijskega razvoja: Ustanovitev podjetniških podpornih centrov v regijah in občinah Na podlagi neposredne uporabe 25. člena Zakona o lokalni samoupravi predlagamo prenos pristojnosti in ustanovitev močnih podjetniških podpornih centrov neposredno v lokalnih okoljih. Lokalno gospodarstvo ne potrebuje navodil iz Ljubljane, temveč hitro, odzivno in lokalno prilagojeno podporo na terenu, tam, kjer podjetniki in kmetje dejansko ustvarjajo. Amandma za zmanjšanje birokracije: Uveljavitev evropskega načela sorazmernosti Dovolj je bilo birokratskega terorja, ki male lokalne skupnosti, mikro podjetja, društva in manjše socialne ustanove obravnava enako kot multinacionalke. Predlagamo zakonodajni amandma, ki dosledno uvaja evropsko načelo sorazmernosti: manj birokracije za male subjekte. Država mora prenehati dušiti lokalno samoiniciativo s tonami papirjev. Regionalna organizacija zdravstva po meri ljudi Trenutni zdravstveni sistem, voden iz enega samega centra, razpada pred našimi očmi, največjo škodo pa trpijo prebivalci na periferiji. Predlagamo model regionalne organizacije zdravstvenih storitev, ki bo odločanje in upravljanje z viri vrnil v regije. Zdravnik mora biti dostopen tam, kjer ljudje živijo, ne pa da so prisiljeni potovati v oddaljene klinične centre za osnovne storitve. Davčne olajšave za lokalno samooskrbo in zadružništvo (0 % DDV) Zahtevamo oprostitev davka na dodano vrednost (DDV) za lokalne skupnosti in lokalne pridelovalce, ki se povezujejo v zadruge ter socialna podjetja. Socialno podjetništvo na podeželju ni le gospodarska panoga, temveč ključni mehanizem preživetja in socialne varnosti (npr. skozi aktivacijo in oskrbo starejših). Država mora takšno povezovanje nagraditi z davčnimi spodbudami, ne pa ga kaznovati s predpisi. Finančna decentralizacija in uvedba “Testne pokrajine“ Politične stranke že desetletja obljubljajo pokrajine, a se vedno zatakne pri delitvi oblasti. Mi predlagamo takojšnjo uvedbo testne pokrajine, kjer bi v praksi preizkusili delovanje regijske samouprave. Pri tem poudarjamo finančno decentralizacijo: z denarjem mora upravljati tisti, ki ga je ustvaril! Regijam mora ostati bistveno večji delež pobranih davkov, saj bodo le tako imele realno moč za razvoj in zadrževanje mladih družin doma. Socialna podjetja in zadružništvo kot hrbtenica demografskega preboda Podeželje se prazni, starejši ostajajo sami in izolirani. Kot civilno gibanje dokazujemo, da lahko z modelom aktivnega zadružništva in socialnih podjetij rešujemo tako vprašanje lokalne oskrbe kot socialne izključenosti starejših. Država mora prepoznati socialna podjetja kot ključnega partnerja pri izvajanju javnih storitev na podeželju in jim sistemsko olajšati delovanje. ZZP ne čaka – ZZP predlaga in povezuje! Naše delovanje ni omejeno na teoretične razprave. Vse te pobude so rezultat tesnega sodelovanja z ljudmi na terenu, z lokalnimi pobudami, zadrugami in kmeti. Smo glas razuma, ki zahteva preprosto stvar: vrnitev odločanja in virov tja, kjer se ustvarjajo vrednote – ljudem v regijah. Vabimo vas, da se seznanite z našimi podrobnimi predlogi in se nam pridružite pri udejanjanju močne, decentralizirane in pravične Primorske ter celotne Slovenije! … Peter Velikonja Ajdovščina, 22.5.2026

Bomo pri ustanavljanju Pokrajin spet iskali izgovore zakaj ne…?

POSTOPNA DECENTRALIZACIJA SLOVENIJE: MOČ FUNKCIONALNIH KORAKOV NAMESTO USTAVNIH BLOKAD Povzetek Članek predstavlja model postopne decentralizacije Slovenije, ki temelji na obstoječi zakonodaji in funkcionalnem povezovanju občin. Namesto tveganih sistemskih sprememb avtor predlaga razvoj pokrajin skozi specifične razvojne funkcije, demografsko obnovo in finančne vzvode. Cilj je dokazati učinkovitost lokalnega upravljanja na terenu pred dokončno ustavno formalizacijo pokrajin. Ključne besede: decentralizacija, lokalna samouprava, razvoj pokrajin, demografska obnova. Ideja, da se decentralizacija Slovenije začne z majhnimi, obvladljivimi in funkcionalnimi koraki, je strateško pravilna in edina realno izvedljiva. Slovenski družbeni prostor je tradicionalno konservativen; hitre in velike sistemske spremembe pogosto sprožijo strah pred izgubo nadzora pri politikih ali siromašenjem lokalnih skupnosti pri ljudeh. Strateški uvod: Moč majhnih korakov Takojšnja, vsesplošna reorganizacija države bi pomenila izjemne javnofinančne stroške in tveganje ohromitve državnega aparata. Brez predhodno preizkušenega modela, podprtega z dejansko finančno decentralizacijo, tvegamo zgolj podvojitev birokracije brez realnih učinkov na blaginjo. Namesto čakanja na dvotretjinsko politično soglasje za spremembo ustave, predlagamo model, ki izkorišča 24. člen Zakona o lokalni samoupravi (ZLS). Postopna decentralizacija, ki temelji na dokazljivih rezultatih, je pot do splošnega družbenega soglasja. Fokus se preusmeri na vprašanje: “Ali mojemu podjetju in moji družini gre bolje?” Minimalistični model: Jedrne razvojne funkcije Ta model uporablja 24. člen ZLS kot vzvod za povezovanje občin brez ustavnih sprememb. Namesto nove birokracije vzpostavlja učinkovit javni servis v obliki Podjetniškega podpornega centra. Vsebina: Center izvaja naloge, ki jih majhne občine same ne zmorejo (privabljanje investicij, napredno tehnološko svetovanje, črpanje EU sredstev). Prenos pristojnosti: Država na center prenese upravljanje razvojnih skladov in subvencij za mala in srednja podjetja (MSP). Center postane “podaljšana roka” države pod lokalnim upravljanjem. Finančni vzvod: Prek javnih razpisov se izbere najugodnejši bančni partner za plasiranje likvidnosti v lokalno gospodarstvo, kar aktivira lokalni kapital. Funkcionalni model: Policentrični razvoj in demografija Model neposredno naslavlja praznjenje vasi in škodljivo centralizacijo v državi pa tudi znotraj samih občin ali regijskih središč. Vsebina: Pokrajine prevzemajo naloge, ki spodbujajo življenje izven centrov: vzdrževanje oskrbnih središč, stanovanjsko gradnjo in lokalni javni prevoz. Zgled uspeha: Model sledi občini Ajdovščina, ki je z načrtno gradnjo na podeželju ohranila žive vasi in edina na Primorskem beleži pozitivno nataliteto. Nasprotni primer so centralistične politike, ki izsesavajo zaledje (npr. Tolminsko in Cerkljansko v Severno primorski regiji in nekdaj močna vas še danes lokalna oskrbno središča kot npr. Dornberk, kjer je prebivalstvo upadlo pod prag rentabilnost obstoječe oskrbe ). Finančni vzvod: Namenske kreditne linije za majhna podjetja in obrtnike ter stanovanjsko gradnjo na podeželju neposredno izboljšujejo demografsko strukturo regije. Postopni model: Dejanska decentralizacija države Ustanovitve ene ali več testnih pokrajin Kot poskusni model Vlada ustanovi testno pokrajino. Spremembo upravljanja države na podlagi decentralizacije (večstopenjskega odločanja) je poleg ustavne dolžnosti tudi vsebinsko tako pomemben za demokracijo in blaginjo države, da ga lahko mirno uvrstimo, za osamosvojitvijo in vstopom v EU v tretji ključni razvojni preboj države. Ob vseh načelih in ustavni dolžnosti pa ravno v ustavi tiči ključni problem hkratne ustanovitve pokrajin. Ustav določa, da mora zakon o pokrajinah sprejeti najmanj 2/3 poslancev. Kar je ob sadnji politični in ideološki razklanosti strank v parlamentu misija nemogoče. Noben prepis pa vladajoči koaliciji ne pripoveduje predhodnega testiranja možni oblik ustanavljanja in delovanja pokrajin. Ekonomske prednosti predhodnega testiranja modela pokrajin Namesto tveganega skoka v neznano s takojšnjo ustanovitvijo vseh pokrajin, bi predhodno testiranje (v obliki pilotne pokrajine in razvojnih partnerstev) prineslo ključne ekonomske odgovore, ki jih trenutne simulacije ne morejo podati. Glavne prednosti takšnega pristopa so: Optimizacija stroškovne učinkovitosti in preprečevanje “podvajanja” birokracije Strah nasprotnikov pokrajin glede verjetnega povečanje javne porabe zaradi novega administrativnega aparata je uprvičen. Testiranje bi omogočilo natančen izračun, koliko nalog se dejansko prenese z države na pokrajino in koliko zaposlenih se pri tem realno “preseli” iz centralnih ministrstev na regionalno raven. S tem bi preprečili t.i. “fiskalno iluzijo”, kjer bi nove strukture le dopolnjevale stare, namesto da bi jih nadomeščale. Boljša absorpcijska sposobnost za evropska sredstva Pokrajine so naravne enote za upravljanje s kohezijskimi sredstvi. S testnim modelom bi lahko preverili, ali regionalne razvojne agencije v novi obliki hitreje in bolj ciljno usmerjajo sredstva v projekte z visoko dodano vrednostjo (infrastruktura, R&D vozlišča), kot to zmore oddaljena Ljubljana. Ekonomski donos na vsak investiran evro bi bil v testni fazi merljiv in bi služil kot dokaz za celovito uveljavitev sistema. Davčna decentralizacija in spodbujanje lokalnega gospodarstva Testni model bi lahko vključeval elemente delitve dohodnine ali drugih dajatev, kar bi pokazalo, kako večja finančna avtonomija vpliva na podjetnost pokrajin. Ali pokrajina, ki neposredno upravlja z delom ustvarjenega bogastva na svojem območju, vlaga bolj učinkovito v gospodarske cone in inkubatorje? Realni podatki iz testne regije bi hitro utišali ali potrdili ekonomske pomisleke o vzdržnosti takšnega modela. Zmanjševanje “oportunitetnih stroškov” centralizma Slovenija trenutno plačuje visoko ceno zaradi prepočasnega odločanja na centralni ravni (zamude pri umeščanju objektov v prostor, neučinkovit javni prevoz, regionalne neenakosti, zapiranje osnovnih oskrbnih dejavnost izven centrov). Testiranje bi pokazalo, za koliko se skrajšajo postopki, ko se odločanje približa terenu. Ti prihranki časa se neposredno pretvorijo v nižje stroške za gospodarstvo in večjo privlačnost za tuje investicije. Preverjanje ekonomije obsega pri javnih službah Združevanje določenih nalog (npr. upravljanje z odpadki, vodooskrba, regionalni prevozi) na nivoju testne pokrajine bi pokazalo realne prihranke zaradi ekonomije obsega. Namesto da 212 občin vsaka zase išče drage rešitve, bi testni model potrdil, koliko javnega denarja se sprosti za razvojne projekte, če se te službe racionalizirajo na regionalni ravni. Zaključek Predhodno testiranje torej ni le obvod ustavne blokade, temveč odgovorno ekonomsko dejanje. Omogoča nam učenje na napakah v manjšem obsegu in oblikovanje takšnega sistema, ki bo ob končnem glasovanju v DZ temeljil na neizpodbitnih številkah o blaginji, ne pa na ideoloških ugibanjih. Ko testna pokrajina v praksi dokaže višjo gospodarsko rast in boljšo nataliteto, država nanjo prenese specifične upravne naloge (npr. upravne enote, kmetijsko svetovanje, sekundarno zdravstvo). Cilj je celostna sprememba miselnosti iz “centralizirano je varno” v “povezano in lokalno je uspešno”. Rezultati na terenu bodo tisti, ki bodo sčasoma narekovali končno ustavno formalizacijo pokrajin, s čimer bo sedanji politični razkol postal nepomemben. Opombe viri in literatura: Enrico Manzini; Small, local but open and connected. Journal

Mesec: maj 2026

ZZP: Čas je za močne pokrajine, manj birokracije in vrnitev odločanja ljudem

Bomo pri ustanavljanju Pokrajin spet iskali izgovore zakaj ne…?