Mesec: avgust 2026

Decentralizacija ali selitev poštnih naslovov ? (2)

  Napoved ministra Janeza Ciglerja Kralja, da bo del kmetijskega resorja »gotovo« preseljen na vzhod Slovenije, je zvenela kot konkreten korak k decentralizaciji. Toda poročanje Domovine konec avgusta razkriva precej drugačno sliko: še vedno ni jasno, kaj se bo preselilo, koliko ljudi, kam, za koliko denarja in – predvsem – katere pristojnosti bodo sledile selitvi. Murska Sobota in Maribor, ki ju je minister omenjal kot možni lokaciji, z državo o tem še nista opravila konkretnih pogovorov. Seveda je od napovedi minil šele dober mesec in vmes so bile počitnice. Zato še ni razloga za sodbo o uspehu ali neuspehu projekta. Je pa dovolj razlogov za temeljno vprašanje: Ali je selitev državnih uradnikov iz Ljubljane v druga slovenska mesta sploh decentralizacija? Po mojem ne – vsaj ne sama po sebi. Selitev dela državne uprave je lahko koristna. Regija lahko pridobi delovna mesta, strokovne kadre in bolj neposreden stik z državnimi službami. Toda če uradnik v Mariboru ali Murski Soboti še vedno odloča o istih zadevah, o istem denarju in po istih navodilih kot prej v Ljubljani, se ni preselila oblast. Preselil se je predvsem poštni naslov. To je razlika med dekoncentracijo in decentralizacijo. Dekoncentracija pomeni, da država svoje službe prostorsko razporedi. Decentralizacija pa pomeni, da del odločanja dejansko prenese na nižjo oziroma regionalno raven – skupaj s pristojnostmi, denarjem in odgovornostjo. Ob tem se pri kmetijskem resorju odpira še eno pomembno vprašanje: Ali bodo s selitvijo ministrstva kmetje na Štajerskem in v Pomurju postali bolj slišani kot kmetje na Primorskem, Dolenjskem, Gorenjskem ali drugod po Sloveniji? Če je razlog za selitev bližina kmetijstvu, je argument za vzhod razumljiv. Toda slovensko kmetijstvo ni enotno. Primorsko vinogradništvo in oljkarstvo imata drugačne probleme kot poljedelstvo na Štajerskem ali živinoreja drugje. Suša, namakanje, pozebe, požari, kraška tla in posebne omejitve prostora so vprašanja, ki jih ni mogoče reševati z enim regionalnim pogledom. Decentralizacija zato ne sme pomeniti, da bo ena regija bliže ministrstvu, druge pa še bolj oddaljene. Slovenija je centralizirana predvsem zato, ker se v Ljubljani odloča o velikem delu javnega denarja, investicij in razvojnih politik. Če to odločanje samo preselimo v drugo regionalno središče, problema nismo rešili. Zato bi morali pri vsaki napovedani selitvi postaviti štiri preprosta vprašanja: Kaj se seli? Koliko denarja gre s tem? Katere pristojnosti se prenašajo? Kdo bo za odločitve odgovoren? Če je odgovor samo: ljudje, pisarne in nov naslov, potem to ni decentralizacija. Če se preselijo tudi pristojnosti, sredstva in odgovornost ter je zagotovljeno, da imajo pri odločanju enakovreden glas vse slovenske regije, pa je to lahko njen začetek. Ni treba biti proti selitvam državnih institucij. Treba je zahtevati, da imajo vsebino. Kajti oblast se ne meri po tem, kje sedi uradnik. Meri se po tem, kdo odloča.     Oton Mozetič