admin – Zveza za Primorsko

4
Jun

2018

ZZP ima prave odgovore za ključne probleme države.

Navdušil me je izjemen članek Vojka Flegarja »Upravljanje javnih reči; da bi bili veliki, si moramo priznati majhnost. Članek briljantno analizira stanje v Sloveniji in ključna vprašanja razvoja in blaginje vendar brez odgovorov kakšne so možne rešitve. Peter Velikonja Zakaj ta prispevek ? Tudi soočenja kažejo, da stranke z največjo podporo nimajo resnične želje in tudi ne znanja za dejanske spremembe. Torej se nam slabo piše. Sam se namreč že več kot 30 let ukvarjam z analizami razvojnih možnosti in strategijami razvoja zato dobro poznam ključne razvojne probleme Slovenije. Kot strateg seveda iščem odgovore na ključna vprašanja tudi v dobrih praksah drugih držav. Glede na velikost je primerno Slovenijo primerjati z manjšimi nadpovprečno uspešnimi državami. Zato sem analiziral modele upravljanja Švice, Danske in Belgije. Kaj je skupno tem državam ? Upravljanje z denarjem ‘od spodaj navzgor’. To pomeni, da z denarjem upravlja praviloma tisti, ki ga je ustvaril. Posledično ima do javnega denarja povsem drugačen odnos kot pa tisti, ki pri ustvarjanju nove dodane vrednosti niso imeli ničesar. Zakaj decentralizacija? Zakaj bi bila nujna in kaj sploh to je? Centralizacija meri na (koncentracijo) središčnost centra, decentralizacija pa na nasprotni proces, manjšanje vloge centra in večja vloga periferije, ali pa sploh odprava pogleda, kjer je nekaj center nekaj pa periferija. V politiki centralizacija pomeni, da se o porabi javnega denarja odloča v centru. To s seboj nosi uniformnost, poenotenje sistema, hierarhijo, pa tudi vsaj formalno enakost vseh prebivalcev ne glede na to kje živijo. Decentralizacija povezana s teritorialno decentralizacijo, pa tudi večjo avtonomijo lokalnih skupnosti in večjimi razlikami med njimi. Decentralizacija lahko pomeni tudi manjšo odgovornost države za tisto, kar ni več podvrženo centralnemu določanju. Decentralizacija in z njo povezana večja avtonomija posameznih ustanov pa omogoča, da se bolj upoštevajo dejanske potrebe posameznih delov. Prednosti manjšanje moč centralnih oblasti pa je vpeljava tržnih načel v upravljanje in s tem povezane pravice do izbire najbolj ustreznih rešitev, večja prilagodljivost dejanskim razmeram, konkurenca med lokalnimi skupnostmi in večja mednarodna konkurenčnost. Če povsem analitično izpostavimo ključne razvojne probleme države lahko ugotovimo njihove temeljne vzroke. (Kaj so vzroki upada natalitete, praznjenja podeželja, velikih socialnih razlik med območji v državi, velikih razlik v možnostih razvoja, izobraževanja in zaslužkov, neučinkovite javne uprave in javnih služb, razpada bančnega sistema, elementov nadpovprečne korupcija, klientelizma in razsipništvo z javnim denarjem) Odgovor je pretirana centralizacija upravljanja države Analiza dobrih praks uspešnih držav, kjer se ti problemi pojavljajo v bistveno manjšem obsegu, kaže, da se od neuspešnih ločijo v osnovi glede na dva temeljna principa: Prvi princip je način razmišljanja skupnosti predvsem pa vodilnih in vplivnih skupin. Način razmišljanja je posledica tako zgodovine, kot tudi kulture predvsem pa vrednot, izobrazbe in znanj teh ljudi. Analize kažejo, da na ekonomsko uspešnost in blaginjo vpliva celo religija. Tako so se kot najuspešnejša izkazala protestantska okolja, med manj uspešna pa lahko uvrstimo hinduizem. Japonci imajo npr. drugačno a zelo produktivno različico budizma, ki se imenuje zen budizem. Drugi najpomembnejši dejavnik je sistem – model upravljanja z javnim denarjem. Izbira sistema upravljanja je sicer neposredno povezana s prej opisanim načinom razmišljanja, nanjo pa močno vplivajo tudi zgodovinske okoliščine. Tu se vidi, da Slovenci nimamo državniške tradicije. Slovenci smo se z ustavo sicer deklarativno odločili za tristopenjski sistem upravljanja (v bistvu za zmerno decentraliziran model), a smo dejansko uvedli zgolj dvostopenjski sistem. S tem, da je tudi prva stopnja (občine) podhranjena tako pri pristojnostih še bolj pa pri sredstvih, ki jim ostanejo na razpolago. Tako imamo najbolj centraliziran sistem upravljanja države v Evropi. Centraliziran model ljudje preprosto opravičujemo z majhnostjo države, kar se nam zdi samo po sebi umevno, češ da smo premajhni. Vendar problem velikosti – majhnosti sistema lahko definiramo šele s primerjavami in z razmišljanjem kaj je dejansko majhno in kaj je premajhno. Najmanjši Švicarski kanton ima samo 30.000,00 prebivalcev, a deluje in to odlično z vsemi atributi ne samo regije ampak države. (Za naše pojme je to skoraj nepojmljivo, tudi zato, ker nam je to zamolčano.) Po domače povedano so majhni, samostojni a odprti in povezani sistemi veliko bolj učinkoviti in odporni na šoke in krize iz notranjega in zunanjega okolja kot veliki centralizirani sistemi. Iz kod izvira ideja? Kot zanimivost naj poudarim, da obstaja svetovno gibanje t.i. »svobodnih« intelektualcev, ki je celo finančno podprto od ameriške države s sedežem v San Franciscu. Ti intelektualci so prepričani, da so obstoječi modeli upravljanja držav, tako centralizirani sistemi kot neoliberalni kapitalistični sistemi, preživeti. Menijo, da je na obzorju nova ekonomija in nov družbeni red, ki bo za ljudi in okolje bistveno bolj prijazen od sedanjega. Po njihovem mnenju globalizacije tudi ni več možno in niti ekonomsko smiselno ustavljati, ampak jo je potrebno povezati v nov družbeno-ekonomski red, kjer vse aktivnosti potekajo od spodaj navzgor. Torej iz lokalnih skupnosti, ki se svobodno povezujejo v večje enote in prenašajo del svojega odločanja in storitev na višje skupne enote, kjer je to stroškovno in funkcionalno smiselno. Na ta način namreč delujejo naravni sistemi, ki so se prilagodili in so zato sposobni preživetja. V bistvu je zanimivo, da imajo Švicarji , do neke mere pa tudi Danci in Belgijci, tak model že razvit in da odlično deluje, prihodnost je torej že tu in sedaj. Ker gre za kompleksna vprašanja bom poskušal model, za katerega v ZZP menimo, da ustreza tudi Sloveniji, z določenimi izboljšavami in posodobitvami opisati ljudsko in obenem poudaril tudi prednosti. Vse se začne in konča pri denarju. V Švici davke pobirajo občine. Prednost pri tem je socialna kontrola, davkoplačevalec je davkarjem osebno poznan zato je utaja davkov zelo otežena. Denar, ki ga poberejo občine, ne gre v Zürich, ampak v domačo kantonalno banko. (Kantonalne banke so najpomembnejši steber Švicarskega gospodarstva.) Zanje velja poseben zakon, po katerem morajo banke za pridobitev statusa kantonalne banke, biti v morajo biti solastnice tudi občine in kanton, vendar ne smejo imeti več kot 49% delež. Švicarji vedo, da je državno in javno manj učinkovito od zasebnega. Naše banke so že večkrat propadle zaradi »državnega lastništva«. Podoben je tudi problem zdravstva v Sloveniji, ki je v bistvu problem »javnega zdravstva«. Kar pa malokdo

5
Apr

2018

Slovenija potrebuje boljši razvojni model pokrajin

Slovenija potrebuje razvojni model pokrajin, ki bo bližji ljudem in lokalnemu okolju V Novi Gorici sta 5. aprila 2018 – Slovenska ljudska stranka (SLS) in Zvezo za Primorsko (ZZP). podpisali sporazum o skupnem nastopu na letošnjih volitvah. Odločitev temelji na močni programski sorodnosti zlasti skozi prizmo predlaganih ukrepov na področju decentralizacije, debirokratizacije in demokratizacije Slovenije. Skupen volilni nastop SLS in ZZP pomeni novost v slovenskem političnem prostoru, saj postavlja v ospredje programsko in ne ideološko povezovanje. SLS in ZZP bosta iskali konsenz med ljudmi za spremembe sistema upravljanja države. Slovenija rabi nov model pokrajin, ki bodo bliže ljudem in lokalnemu okolju. Torej razvojni model, ki bo zagotavljal ljudem večjo avtonomijo odločanja, upravljanja in financiranja. Obstoječi monocentrični model sili ljudi k množičnim dnevnim migracijam v Ljubljano kot gospodarsko in upravno središče, ostala mesta in podeželje pa nazadujejo v razvoju, poslovnih priložnosti, kakovosti bivanja ter izgubljajo ključen potencial – ljudi, zlasti mlade generacije. Najbolj zaskrbljujoče je dejstvo, da je zaradi tega ogrožena prihodnost Slovenije in naroda, saj je nataliteta na spodnji meji. Še več, ogrožen je že tako krhek socialni model (pokojninska in zdravstvena blagajna. V SLS in ZZP zato predlagamo nov koncept regionalne politike, ki temelji na razvoju regij oz. pokrajin, ki bodo zagotavljale nove poslovne priložnosti, delovna mesta, dostopne upravne storitve, zdravstveno mrežo, kulturne dejavnosti. Nova regionalna ekonomija omogoča, da se v odločanje pritegne več deležnikov na različnih nivojih upravljanja. Ti povezano delujejo v različnih okoljih, učinkovito koordinirajo dejavnosti in kot nadgradnjo celostno implementirajo regionalno politiko. Slovenija sodi med najbolj centralizirane države. Problem financiranja občin v Sloveniji ima izvor v nepravilni vertikalni davčni strukturi. Od tu nesorazmerje v prihodkih, stroških, primerni porabi ter posledično višini potrebne finančne izravnave po občinah. Model pokrajin, ki ga bosta uveljavili SLS in ZZP, občinam in regijam daje več sredstev in večjo avtonomnost pri oblikovanju finančnih virov. S tem bi občine in regije bistveno izboljšale svojo proračunsko kondicijo in povečale razvojne priložnosti ob racionalnejši javni porabi. Model zbiranja in delitve javnega denarja v Sloveniji in Švici Slika shematsko kaže ključno razliko v upravljanju z davki. Zato je cilj zadržati odločanje tam kjer je bil denar ustvarjen ter tako zmanjšati razlike med regijami, prenesti odločanje in upravljanje na nižji nivo, zvečati odpornosti sistemov, izboljšat izrabo človeških in naravnih virov in posledično nižja obdavčitev… Uvajamo model, ki bo ljudem dal bolj enakopravne razvojne možnosti tudi na podeželju. Model je izvedljiv saj je preizkušen in uspešno deluje v najbolj razvitih državah, kot so Švica, Danska in Belgija. Predsednik SLS mag. Marko Zidanšek: »V SLS se zavedamo, da je tovrstno povezovanje dobro za Slovenijo, saj je dokaz, da zmoremo preseči ideološke razprtije in poenotiti programske usmeritve ter s tem bistveno pripomoči k dvigu politične kulture in osvežitvi vse bolj zatohlega političnega prostora v Sloveniji. Prav zato bomo v naslednjih tednih iskali širši politični konsenz za uvedbo novega modela pokrajin, ki bo bliže ljudem in njihovemu lokalnemu okolju. To je tudi eden temeljnih razlogov, da volivci jasno in argumentirano prepoznajo SLS in ZZP kot prvo in pravo izbiro.« Pavel Gregorčič ZZP je o razlogih za povezovanje s SLS dejal: »Imamo politične izkušnje in se zavedamo, da s samostojnim nastopom in pristransko medijsko obravnavo nimamo dovolj možnosti, da bi prestopili volilni prag ter se uvrstili kot nova politična sila v državni zbor. Povezovanje s Slovensko ljudsko stranko pomeni korak na poti do zastavljenih ciljev ter posledično s tem do dejanskih premikov na področju demokratizacije, decentralizacije in deregulacije, ki jo Slovenija in Slovenci še kako potrebujemo. Podpredsednik PS ZZP Primorsko Peter Velikonja je predstavil ključne razvojne probleme države, ki jih je možno omejiti zgolj s celovito spremembo sistema upravljanja z davki: »Iz strokovnih poglobljenih analiz (demografije, naselbinske mreže, regionalne ekonomije in kvalitete življenja) ugotavljamo, da sta ključna razvojna problema Slovenije: način zbiranja in upravljanja javnih sredstev ki je povsem centraliziran, in pretirana regulacija (omejevanje gospodarske pobude) s posledično birokratizacijo in odločanjem. Država centralno razporeja več kot 90 odstotkov javnih sredstev in to zelo neučinkovito. Regije zato vidimo kot del organizacijskih sprememb sistema zbiranja in upravljanja z davki. S tem ne povzročamo dodatnih stroškov, ampak zgolj prerazporejamo obstoječe vire in funkcije. Cilj pokrajin je da ob nižjimi stroški delovanja ustvarimo bolj kvaliteten servis državljanom. Regije bodo pridobile ustrezne finančne in gospodarske vzvode, preko katerih bodo vplivale na večanje zaposlitvenih možnosti (razvoj delovnih mest) in s tem na socio-demografsko stanje in blaginjo. Naš model regionalizma nasprotuje uvedbi novega birokratskega aparata, večino nalog bi za regijo izvajale povezane občinske uprave. Da bi presegli razprtije v regijah, povezane z vprašanjem sedeža, se bo sedež selil skupaj z mandatom pokrajinskega glavarja oz. po abecednem redu. Skupni kandidat SLS ZZP v volilnem okraju Ajdovščina je David Bratož, dolgoletni direktor ROD-a, ki dobro pozna razvojne težave »perifernih regij kot posledice centraliziranega upravljanja z javnim denarjem, zato bo lahko zelo uspešno uveljavljal naš program. Njegov detajlni program bo predstavljen v naslednjem Latniku. Programski svet ZZP

Avtor: admin

ZZP ima prave odgovore za ključne probleme države.

Slovenija potrebuje boljši razvojni model pokrajin