Davek na dobiček – komentar

Davek na dobiček – komentar

• 12 oktobra, 2018
• Posted By ZZP

Zveza za Primorsko se pridružuje kritiki  Kluba slovenskih podjetnikov državnemu vrhu za medel odziv na hujskaštvo in sovražni govor  zoper podjetnike. Pri nasprotovanju predlogom Levice ne gre zato, da bi bili pri ZZP proti cilju »blaginja za vse«. Država blaginje za vse je namreč cilj vseh demokratičnih in na etiki utemeljenih politik (vsaj navzven). Uspeh je Levica dosegla prav s promoviranjem teh svetlih ciljev, zato je pridobila tako veliko podporo, ampak zanimivo ne med delavstvom in reveži.

Gre se za vprašanje na kakšen način je večjo blaginjo za vse možno doseči.

Izkušnje socialističnih in komunističnih držav kažejo, da se z zatiranjem najbolj ustvarjalnega dela prebivalstva kljub zaprtim mejam, da doseči le enakost v revščini.
Naša Levica pa ni predstavnik revežev, upokojencev in premalo plačanih dobrih delavcev ampak je predstavnik javnega sektorja, nevladnih organizacij ter državnega dela gospodarstva, ki ga nesporno obvladuje »globoka država« z svojo mrežo.
Posledice višjih obdavčitev so predvidljive, zaradi selitve podjetij, ki sedaj največ prispevajo v blagajno. Zaradi  “ugasnitev”   tujih naložb in svežega kapitala, se bo zmanjšalo število “produktivnih ” delovnih mest in priliv v državno blagajno bo kljub višji obdavčitvi v absolutnem znesku nižji.
Problem je torej v logiki doseganja cilja države blaginje za vse. Kot lahko vsak opazi, se javni denar že sedaj ne preliva k revežem ampak v “porabniške” sektorje, to je v javno upravo, ki je vse močnejša. Na ta način  se država še dodatno zbirokratizira namesto, da bi bila javna uprava čim bolj vitka. Zbirokratizirana država je že sedaj ključni razvojni problem Slovenije, saj je razmerje med tistimi, ki dejansko neposredno ustvarjajo novo vrednost in tistimi, ki jih nadzirajo 1:1. Ob 670.000 upokojencih je že sedaj čudež, da država sploh deluje. Obstaja utemeljen sum, da predstavljajo »prikriti« krediti že velik del stroškov delovanja države v širšem smislu. Klasičen primer vpliva močne birokratske države na državno blagajno je Italija. Italijanska finančna policija v povprečju naredi več stroškov, kot država, na podlagi njenih odkritij, pridobi dodatnega denarja v blagajno.

Peter Velikonja